Napadov šakala na rejne živali je relativno malo, saj vrsta pleni pretežno manjše vretenčarske vrste (npr. dvoživke, plazilce, ptiče in glodavce), hkrati pa je tudi mrhovinar. Pri večjih vrstah živali navadno pleni mladiče, bolne ali oslabele živali. Po zadnji ledeni dobi se je šakal iz Bližnjega vzhoda razširil na jugozahod Evrope.
V zadnjih desetletjih se je iz Balkanskega polotoka razširil vse do osrednje Evrope, tudi na ozemlje Slovenije. Vse naseljevanje poteka po naravni poti, kar lahko pripišemo spremembi v rabi tal na Balkanskem polotoku ter upadu števila volkov na Balkanskem polotoku.
V Sloveniji se vrsta pojavlja od leta 1953, prisotnost teritorialnih skupin pa je bila potrjena v letu 2009. V zadnjih letih šakale v Sloveniji najdemo predvsem na ravninskih predelih z manjšo gozdnatostjo, kot Ljubljansko barje, Kras, Prekmurje, Bela Krajina, Posočje, ter Podravje.
Bi želeli o vrsti izvedeti več? Priporočamo, da obiščete naslednje povezave in literaturo za nadaljnje branje:
- Spletna stran ciljnega raziskovalnega projekta »Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus) v Sloveniji«.
