Osnovni podatki
7-12 kg (samci) / 4-8 kg (samice)
do 15 let
plenilec (večinoma ribe, tudi raki)
Vidra lahko povzroči škodo ribjim populacijam v komercialnih valilnicah, zajezitvah, ribnikih, ribogojnicah in v vodotokih. Vidra je bila marsikje v Evropi lokalno iztrebljena.
V Sloveniji je prisotna predvsem na Goričkem, Ljubljanskem barju, Krki, Savi, Muri, Kolpi, Sotli, Dravi, Pesnici in Ščavnici, redkeje pa na Soči, Vipavi in Idrijci. Navadno naseljuje tekoče vode ali velike reke.
Več o vidri
Ogroženost
Za življenje potrebuje čisto vodo, saj je na onesnaženje zelo občutljiva. Poleg onesnaževanja pa grožnjo vidram predstavljajo posegi v rečnem toku in sami rečni strugi ter obrečnem območju (npr. odstranjevanje obrežnega rastlinstva).
Viri in zunanje povezave
Bi želeli o vrsti izvedeti več? Priporočamo, da obiščete naslednje povezave in literaturo za nadaljnje branje:
- Predstavitev bobra (Castor fiber), navadne veverice (Sciurus vulgaris), dihurja (Mustela putorius), male podlasice (Mustela nivalis), vidre (Lutra lutra) in divje mačke (Felis silvestris), ter možnosti ukrepov za preprečitev škode na premoženju (str. 15-16).
- Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 – vidra (Lutra lutra).
